︎



Stanovanjska gradnja
za vse generacije




S povečanim vlaganjem v obnovo in gradnjo javnih stanovanj bomo v mesto pritegnili mlade in druge delovno aktivne občane. Starejšim in gibalno oviranim bomo zagotovili prijetno in udobno bivanje v mestu.

V letu 2025 bomo sprejeli stanovanjski program do leta 2032.

Treba je začeti intenzivno vlagati v gradnjo javnih stanovanj in strateško pristopiti k ponudbi novih varovanih, neprofitnih in tržnih stanovanj ter h gradnji večgeneracijskih stanovanjskih enot.

V sodelovanju z državnim stanovanjskim skladom bomo zgradili nove stanovanjske objekte v Dečkovem naselju, prav tako razvijamo nove investicijske projekte z Nepremičninami Celje. Mesto si bo prizadevalo postati vodilno pri vzpostavljanju zadružne stanovanjske gradnje prek zemljišč v občinski lasti, primer je lahko območje Prve hiše v Zagradu, ko bo to poplavni varno. 


 



Skupnostna gradnja v Zürichu


 

Celje je po statističnih podatkih po kriterijih staranja prebivalstva in povprečne starosti nad slovenskim povprečjem. Hitro starajoča se družba zato zahteva tudi celovite odgovore pri skrbi za starejše, ki naj v smislu dolgotrajne oskrbe čim dlje ostanejo doma. Kadar to ni mogoče, pa poleg domske oskrbe, ki je v pristojnosti države, mesto lahko ponudi tudi varovana stanovanja in druge napredne oblike skupnostnega bivanja za starejše, za gradnjo katerih na dostopnih lokacijah si bomo aktivno prizadevali.



Vsakdo, ki se je kdaj sprehodil po celjskih pločnikih, ve, da gibalno oviranim v našem mestu ni najlažje. Pri vseh javnih gradnjah bomo natančno nadzirali načelo univerzalne dostopnosti in kulturo takšnega načrtovanja spodbujali tudi pri zasebnikih. Celje je v letu 2024 postalo Invalidom prijazna občina, kar je močna zaveza za nadaljevanje z urejanjem dostopnosti za vse. V letu 2025 bomo prvič izvedli razpis za prilagoditev stavb za gibalno ovirane osebe.



Znižanje cen javnih storitev in prehod na zelene vire energije




V času vsesplošne draginje mora mesto uporabiti vse vzvode za aktivno pomoč občanom pri zniževanju stroškov bivanja in mobilnosti ter obenem skrbeti za varovanje okolja.

Mesto, ki se je v pretežni meri usmerilo v energetski model, odvisen od zemeljskega plina, mora občanom in podjetjem zagotoviti dodatno podporo pri prehodu na nove, zelene vire energije, v smislu dograditve infrastrukture daljinskega ogrevanja, skupnostnih in javnih sončnih elektrarn in pomoči pri vgradnji  toplotnih črpalk tudi v večstanovanjske stavbe. Mesto je pridobilo novo dovoljenje za povečan obseg delovanja toplarne, izvedli bomo tudi nadgradnjo objekta s kondenzacijsko turbino in nadeljvali z energetskimi sanacijami stavb.


Pripravljemo projekt nadgradnje toplarne.

S ponudbo novih stanovanj bo mesto vplivalo na znižanje najemnih cen in mladim omogočilo vrnitev v Celje. S podporo razvoju skupnostnih modelov prevoza bomo Celjanom, ki se na delo vozijo izven mesta, pomagali do ugodnejše mobilnosti.
Skrbeli bomo za nadaljnji razvoj vse komunalne infrastrukture, poseben poudarek pa namenili naročilu projektov za nadgradnjo kanalizacijskega omrežja v aglomeraciji Celje z ločevanjem padavinskih vod in njihovim zadrževanjem na posameznih lokacijah v naseljih. Preobremenjenost mešane kanalizacije namreč ob vsakem večjem nalivu povzroča poplave kleti, dvorišč in ulic. 



Dostopen župan in uporabniku prijazno mesto




Vzpostavili bomo novo informacijsko platformo mesta, enkrat mesečno odpiramo vrata županove pisarne in izboljšujemo dostopnost do javnih storitev.

Mestna uprava ima zastarel in uporabniku neprijazen sistem komuniciranja. Poskrbeli bomo za dostopnost na vseh nivojih, izdelali nov spletni portal, poenostavili obrazce, poskrbeli za boljšo odzivnost uradnikov, posodobili portal servis48. Modernizirali smo način plačevanja parkirnin z uvedbo mobilne aplikacije Centralka in enkrat mesečno odprli vrata županove pisarne za vse občane.




Enkrat mesečno smo odprli vrata županove pisarne za občane.


Še naprej bomo razvijali platformo pametnega mesta, jo razširili z vključevanjem različnih uporabniških skupin in ponudnikov, vzpostavili platformo za participativni proračun ter digitalizirali razpise.
 



Mesto občanov in znanja




Celje mora najprej postati privlačno, prijetno in uporabno za Celjane in tiste, ki tu preživljamo vsak dan. Šele nato se lahko posvetimo še turistom. Revitalizacija življenja v mestnem jedru je pogoj in motor turističnega preboja.

Celje je Evropsko mesto božiča 2025. Mesto v prazničnih terminih postaja priljubljeno stikališče domačinov in obiskovalcev, ki svojo identiteto gradi na avtentični lokalnosti in gostoljubju. Bogastvo ustvajralnosti, podjetnosti in čudovitega mestnega jedra z zelenim zaledjem, je potencila, ki ga moramo negovati in razvijati z ljubeznijo.



Nekdanja Srednje ekonomska šole bo postala nova Fakulteta za logistiko, Kajuhov dom pa DOM ustvarjalnih skupnosti.

 
Območje nekdanje srednje ekonomske šole bomo preuredili v četrt za raznolike prostočasne dejavnosti, ki bodo združevale zabavo z izobraževanjem in tako ponudile prostor, ki ga mnoge  skupine, društva in samostojni ustvarjalci potrebujejo. Obenem bomo ponudili kvalitetno opremljene in dovolj velike prostore za koncertno in klubsko dejavnost, ki jih trenutno v Celju ni, ter tudi na ta način zadržali mlade v mestu.

Pomemben del identitete mesta mora postati njegova izobraževalna infrastruktura, ki v veliki meri daje ritem družbenemu življenju že danes. Vrtci, osnovne in srednje šole, ljudska univerza, posamezne fakultete in regijsko študijsko središče imajo pomembno poslanstvo, so nosilci družbe znanja - in prav znanje naj bo tudi vodilo za razvoj mesta.
Z novimi vsebinami in kakovostnim kulturno-glasbenim programom bomo v Celju ustvarili atmosfero, ki bo privlačila Celjane in okoličane, da se bodo v mestnem jedru počutili kot doma in se vanj radi vračali. Gravitacijsko območje mesta šteje več kot 300.000 prebivalcev, ki bi se lahko po znanje, zabavo, kulturo, šport in kulinariko še pogosteje vračali v Celje. Prostor za pravi turistični razcvet bo vzpostavljen šele, ko bomo čas v mestu najprej preživljali njegovi prebivalci, s čimer bomo ustvarili pravi avtohtoni vrvež, ki bo privabljal obiskovalce. 



Javne površine zelene in po meri ljudi




Mesto bo v prihodnosti še bolj zeleno. Uredili bomo drevesni park, bogatili ponudbo na Šmartinskem jezeru, zgradili nov skate park, na Savinjskem nabrežju ob mestni plaži uredili odprto večgeneracijsko igrišče in ob upoštevanju poplavne varnosti podpirali nadgradnjo kajakaške progre na Špici.

S sodobnimi intervencijami obnavljamo in gradimo otroška in športna igrišča po mestnih četrteh ter pri tem upoštevamo pobude občanov. Proračun za tam namen je bil v letu 2024 petkrat večji, kot v predhodnih letih.



Vlagali bomo v obnovo in urejanje zelenih in družabnih otokov mesta.


Investicijski poudarek bomo namenili urejanju površin, dostopnih vsem. Naredili bomo korak naprej v smeri boljšega načrtovanja, tako z vidika sodobne uporabniške izkušnje kot tudi skrbi za naravo in klimatske pogoje.

Uredili bomo javne prostore, kot so igrišča in parki, med drugim drevesni park, nov skate park, odprto igrišče za vse generacije na mestni plaži in med občani zelo zaželen pasji park. Poleg tega bomo vzpostavili doživljajsko igrišče in obnavljali ter gradili otroška igrišča po naseljih. Želimo si vzpostaviti tudi kopališče na Šmartinskem jezeru. Vsako leto posadimo več sto dreves.

Savinji dajmo prostor, ki ji pripada, in si v okviru pristojnosti prizadevajmo za ureditev razlivnih območjih v njenem višjem toku ter vzpostavitvi naravnega kopališča in ustrezne kajakaške proge v Celju.
V okviru prostorskega načrtovanja ohranjamo zelene otoke. Načela trajnostnega načrtovanja bomo upoštevali v urbanističnih zasnovah in jih priporočali investitorjem.

Zelene površine bomo vzdrževali trajnostno in sonaravno, spoštljivo odmerili prostor starejšim drevesom, mlada drevesa pa ustrezno zalivali in ščitili. Pozornost bomo posvetili tudi trajnim grmovnicam.
NASLEDNJA     DOMOV